Življenje bo brez tebe kar precej manj čudno

Življenje bo brez tebe kar precej manj čudno

#185 aka S05E32

Zdravo. Tokrat začnemo s prednovoletnimi (ne)oglasi, a kaj kmalu preidemo na mentalno zdravje, ki je pomembno. Sploh, če letite nad kukavičjim gnezdom. Seveda ne moremo mimo bogov, alkohola, vesoljcev, dejstva, da smo danes bolj enaki, kot kadarkoli. Razen, če nismo.

Njegovega imena kljub temu ne omenjamo po nemarnem, če ni res nujno. Zi se spomni na stari nemški pregovor in dobi domačo nalogo za naslednjič. Ugotovimo, da je Artur našel smisel (srečnega) življenja na Lamuelli in da Ford polni praznino v sebi z raznimi ekscesi, divjanjem po Galaksiji in ostalimi divjimi štosi.

V poglavju stari Bargo ob slovesu Fordu in Arturju natrese poln koš enovrstičnic in končno pokaže svoje prave barve in tudi ptico pikka, ki se izkaže kot zelo priročna stvarca, če bi humanoid slučajno rad prišel v Kraljevo deželo.

Zapiski

Oziroma, kot je ugotovil že lord John Emerich Edward Dalberg-Acton (za nekatere samo lord Acton):

“Moč pokvari ljudi; absolutna moč pokvari ljudi absolutno.”

P.S.: Hvala Aljažu za zadnji dve povezavi v zapiskih. In (ne)omembo v epizodi. :)