Dabistal 🦏
#294 aka S07 E22
Zdravo. Tokrat slalomiramo med vojno, starimi slovenskimi pregovori, šefi in predelom, kjer hrbet izgubi svoje pošteno ime, ter dejstvom, da je treba biti tudi za živahen metabolizem hvaležen. Vsekakor je praksa dnevnika hvaležnosti nekaj, za kar bi nedvomno lahko bili hvaležni.
Potem se pa preselimo v Afriko, na poti proti našim najbližjim sorodnikom, gorilam. Ne izostanejo niti birokracija, evropski Balkanci in čudežna zdravila. Zakaj človeštvo bolj skrbi, da so rakete pokončne, kot pa to, da vrste izumirajo. Tudi o ščurkovi zadnji desni nogi.
Poslušate nas lahko tudi na:
Zapiski
- 🧠 Znanost hvaležnosti - kaj o hvaležnosti ve povedati Huberman, zakaj golo naštevanje ne deluje in zakaj se možgani ne pustijo nategniti in zakaj je po nekem čudnem naključju je to temo oktobra lani
- 📓 Dnevnik hvaležnosti - praksa pozitivne psihologije, kjer si zapisuješ, za kaj si hvaležen, in s tem aktiviraš prefrontalni korteks (priporočena doza: 3–10 stvari; če jih napišeš več, temu lahko že rečeš birokracija)
- 🦍 Narodni park Virunga - video vpogled v enega najbolj ikoničnih afriških rezervatov, kjer gorile nimajo potnih listov, birokracija pa se začne šele pri njihovih bratrancih ljudeh
- 🍆 Dabistal - skeč v Joansovi oddaji Brez zapor, ki je ovekovečil dobro znano resnico: da je za marsikoga največja zdravstvena kriza tista, ki se začne takrat, ko postane ego preveč mlahav in premalo samozavesten